Izlet

V neznano. Ko se vsedeš v avto in te odnese kamor pač te. Sama. In neskončno možnosti. V avtu najljubša glasba in veter, ki mrši lase. Tako svoboden občutek. Ježi se mi koža in misli drvijo s približno isto hitrostjo, kot moj avto. Zakaj mi vsi hočejo prodati ljubezen tako poceni?

Kot bi ljudje našli poslanstvo v tem, da me prepričajo, kako krasno je ljubiti. Veliko ljudi mi je že prekrižalo pot. Vsak s svojo grenko ljubezensko izkušnjo. Jaz je še nimam. Pa sem kljub temu edina, ki ne hrepenim po ljubezni.

Moje telo kipi. Napeto je v pričakovanju novega izbranca. Šele sedaj se zavem, kam me pelje cesta. Na poti proti morju se bo motor ugasnil. Tam, kjer diši po sveže pokošeni travi. Tam, kjer te med doživljanjem vrhunca opazuje prenekatero divje bitje. Bitje narave. V tisti nasladi. V tistem oceanu energije. V tistem neustavljivem valu.

Čakal me je. Na tistem najinem mestu. Najinem le takrat, ko se izgubljava en v drugem. On je lizal levo ramo. Tako kot takrat, ko ga sploh ni zraven. On je trgal grozdne jagode in jih mečkal na mojem telesu. Sok grozdniha jagod se je mešal z najinimi sokovi in vpijal v najini telesi. Oblaki so se zdeli čisto blizu.

Še cel dan sem dišala po grozdju. Po grozdju, po fuku in po njem.

Nič ne diši tako prijetno.