Night out

Potem, ko sem ji v nekaj kratkih stavkih razložila vse, kar se mi zdi, da vem o ljubezni, sva se v prijetno zatemnjenem ambientu s svetlečimi dežniki na stropu, skoraj sesedli v kavč.

Izbrana oprava je odkrivala čisto preveč in zaradi prav nič skritih poželjivih moških pogledov, sem se počutila fantastično. Kmalu so se pogledi spremenili v tipične prošnje za cigaret in ogenj. Ob tem, ko sem z nagajivim leskov v očeh ponavljala, da imam ogenj, se jih je večina le sramežljivo nasmehnila.

Nisem opazila, da se mi približuje. Ni od daleč vpil, kaj bi rad in ni se sklonil k meni. Počepnil je in mi ob tem koleno skoraj porinil v pičko. Ravno dovolj, da je pritegnil mojo pozornost. Očala mi je položil v naročje, jaz pa sem mu z eno roko vtaknila cigaret v usta in mu ga z drugo prižgala. Nakazal je, da bi se rad usedel in čeprav sem bila v zelo udobnem položaju, sem se premaknila. Potem se je predstavil. Najprej meni, potem še njej.

Govor ga je izdajal, ni bil od tu. Pogovor je stekel in veš čas sva se smejala. Nič blazno pomemnega ali pametnega mi ni povedal. Kot bi čutil, da tega nikakor ne potrebujem. Pozanimal se je o vsem. Kdo sem, kaj delam, od kje poznam prijateljico in še nekaj nepomembnih detjlev, potem pa se je približal mojemu vratu in globoko vdihnil. Spet sem se smejala, on pa se je od vrata preselil k rokam in spet pristal tam, kjer je začel. Čeprav je bilo očitno, je še poudaril, da mu neverjetno dišim. Nekaj časa je analiziral moj besedni zaklad, nekaj časa moj vonj, nekaj časa pa moj smeh. Naslonil je svojo glavo na mojo ramo.

Po kakšni uri ali dveh sem vstala, ga poljubila na desno lice in mu rekla, da je prijeten.

Nasmehnil se je in iz pogleda sem razbrala, da mu ni prav da grem. Kljub temu ni postal vsiljiv. Pomižiknil je in se vrnil h kolegu.

Elvir, arhitekt iz Tuzle.