42

Ne razmišljam kaj počneš, kaj se ti podi po glavi, enostavno odplavam v svojo namišljeno vas, pred svoj namišljen kamin, se zleknem na kavč in se smejim s svojim namišljenim tabo.

Kaj narediš, če se tvoja želja tepe z željo nekoga drugega?

42.

Vedno sem verjela, da si je treba želje uresničit. Ne za vsako ceno, ampak saj takih želja, ki bi utegnile prizadeti koga drugega nikoli nisem imela. Do sedaj.

Razen tega, da včasih besno jokam, se počutin fantastično. Živo in na nek čuden način izpopolnjeno. Zakaj, če pa nimam razloga?

42.

Le sexam ne več. To me je presenetilo še bolj kot solze. Presenetilo me je, da nisem opazila nikogar, ki bi me pritegnil. Nihče ni v meni prebudil želje po tem, da bi mu nekaj dala in nekaj vzela. Nihče.

Kako to? 42.

Šele danes prvič sploh premišljujem o tem. Kot da bi mi ogromna radirka zbrisala vse, kar je moja zgodba pisala do sedaj in praznino nadomestila s samimi čudnimi vprašanji, na katera mrzlično iščem odgovore. Kako naj vendar potem počnem kaj drugega?

42. Vedno znova.

Naj torej zgradim nekaj novega ali preprosto zaupam temu kar imam, kar vem?

42.