Zavita v svoje snežno bele rjuhe sem ležala na hrbtu in ga opazovala. Deloval je spokojno pa vendar je vsake toliko časa sunkovito trznil. Želela sem se ga dotakniti, a ga nisem hotela zbuditi. Všeč mi je tak. Hkrati blizu in daleč.
Sprehajala sem roke tik nad njegovim telesom. Vsake toliko časa se mi je zazdelo, da jih čuti. Zamomljal je nekaj nerazumljivega in stegnil roko proti meni. Spretno sem se ji izognila. Njena teža v tem trenutku ni bila dobrodošla. Le omejevala bi me. Pri mojem početju.
Še bolj sem se mu približala. Odgrnila sem rjuho in si pobliže ogledovala vse detajle. Lasje, ki so bili še vedno rahlo vlažni, so se lepili na čelo in ušesa. Nos se je perfektno zlival z vsemi potezami obraza. Zob ne vidim. Vidim pa njihov odtis. Med vratom in ključnico. Ni pravilen. In usta. Ustnice. Obliznem jih. Njegove. In on spet momlja.
Za trenutek odpre oči, se nasmehne in potoni nazaj v globine sna. Še vedno nočem, da se prebudi.
Želim si ga še malo opazovati. Mišice, ki se napnejo kadar trzne. In njegov, njegov čudoviti kurac. Je pripravljen še vedno ali že spet?
Ne grem se več. Sklonim se nadenj, še preden se mu uspe dokončno predramiti.
Vzamem si ga.
Ne zdi se več utrujen.
Sprehajala sem roke tik nad njegovim telesom. Vsake toliko časa se mi je zazdelo, da jih čuti. Zamomljal je nekaj nerazumljivega in stegnil roko proti meni. Spretno sem se ji izognila. Njena teža v tem trenutku ni bila dobrodošla. Le omejevala bi me. Pri mojem početju.
Še bolj sem se mu približala. Odgrnila sem rjuho in si pobliže ogledovala vse detajle. Lasje, ki so bili še vedno rahlo vlažni, so se lepili na čelo in ušesa. Nos se je perfektno zlival z vsemi potezami obraza. Zob ne vidim. Vidim pa njihov odtis. Med vratom in ključnico. Ni pravilen. In usta. Ustnice. Obliznem jih. Njegove. In on spet momlja.
Za trenutek odpre oči, se nasmehne in potoni nazaj v globine sna. Še vedno nočem, da se prebudi.
Želim si ga še malo opazovati. Mišice, ki se napnejo kadar trzne. In njegov, njegov čudoviti kurac. Je pripravljen še vedno ali že spet?
Ne grem se več. Sklonim se nadenj, še preden se mu uspe dokončno predramiti.
Vzamem si ga.
Ne zdi se več utrujen.
4 komentarji:
Mogoče imam res preveliko domišlijo, vendar se meni zdi da tele tvoje zgodbice povejo dosti več "med vrsticami" kot pa neposredno. Vedno se začnem močno zavedati nekega občutka, ki ni vezan samo na samo zgodbo.
Ta občutek pa je? Lahko pišeš tudi na email, če se ti zdi, da pri komentarjih ne moreš biti zadosti natančen.
Kaj pa tukaj ni jasno? Spet ima trdega.
centrifuzija ... tisto malo okence skozi katero gledaš svet... zapri ga ... če si ti mokra še ne pomeni da imam jaz trdega...
Objavite komentar